Na spletnih straneh Stanovanjskega sklada Republike Slovenije uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo spletne strani se z uporabo piškotkov strinjate.
Nadaljuj | Več informacij
Za vprašanja in pomoč smo vam na voljo na 01 4710 500

Novinarsko vprašanje - Finance

26. sep 2017
Vprašanja glede oddaje stanovanj v najem
  • Novinarsko vprašanje: Bi prosila še za nekaj pojasnil: Koliko nadzorov je v 2015 in 2016 izpeljal SSRS – v smislu vstopa v stanovanje in preverjanje njihove uporabe oziroma tega, kdo biva v stanovanju? Koliko prijav ste dobili – v smislu da nekdo oddaja stanovanje v podnajem? Ali se mora SSRS pred takim vstopom v stanovanje napovedati? Koliko v naprej? Kaj se zgodi, če najemojemalec ne omogoči vstopa lastniku? Koliko časa v povprečju trajajo postopki prekinitve pogodbe in posledično izselitve iz krivdnega razloga? Torej od suma do vstopa do dokončne prekinitve pogodbe in izselitve? Koliko prekinitev pogodb je bilo denimo v 2015 in 2016 zaradi ugotovitve, da v stanovanju ne biva oseba, s katero je SSRS sklenil pogodbo? Oziroma da najemnik oddaja stanovanje v podnajem? Koliko je bilo v 2015 in 2016 ugotovljenih takšnih kršitev najemne pogodbe – da torej najemnik oddaja stanovanje v podnajem?

  • Pozdravljeni,

glede vprašanj, ki ste jih podali dne 25.9.2017 vam podajamo naslednje odgovore:

Vstop v stanovanje, oddano v najem, je urejen v stanovanjski zakonodaji in se ne izvaja zaradi nadzorov temveč zaradi preverjanja skladnosti uporabe z najemno pogodbo in stanovanjsko zakonodajo. Skladno z določbo 3. alineje 94. člena SZ-1 mora najemnik stanovanja dopustiti vstop lastniku oziroma njegovemu pooblaščencu v stanovanje za preveritev pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat letno. Skladno z 99. členom SZ-1 mora najemnik dopustiti vstop v stanovanje, da se opravijo dela za izboljšanje predmeta najema (napeljava oziroma rekonstrukcija centralnega ogrevanja, električnega in vodovodnega omrežja, satelitske antene, kabelskega in telefonskega priključka, varnostnih naprav, vgraditev ali zamenjava opreme in tako dalje), dela za zmanjšanje porabe energije in vode, razen če bi to za najemnika oziroma njegovo družino predstavljalo obremenitev, ki glede na obseg in trajanje del, posledice izvedbe del, povečane stroške najema in najemnikova predhodna lastna vlaganja v izboljšavo stanovanja presega upravičeno korist lastnika in morebitnih drugih lastnikov in najemnikov v stavbi. Zakon samega načina obveščanja izrecno ne določa, Stanovanjski sklad RS pa vse najemnike (neprofitne in stroškovne) v vsakih željenih vstopih predhodno pravočasno – s primernim rokom obvesti. V primeru, da se najemnik ne more odzvati na termin, se mu določi oziroma skupno uskladi nov termin.

Za število vstopov v stanovanja in število kršitev ne vodimo posebne evidence. V primeru neodzivnosti je najemnik večkrat pisno pozvan, nato se preuči smotrnost pričetka postopka za izvedbo krivdne odpovedi najemne pogodbe. V 103. členu SZ-1 je določeno, da lahko lastnik med drugim odpove najemno pogodbo tudi iz krivdnega razloga, če najemnik ne dopusti vstopa v stanovanje v primerih iz tretje alinee 94. člena in 99. člena SZ-1. Najemne pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če lastnik ni predhodno pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Pisni opomin mora vsebovati kršitev in način odprave odpovednega razloga ter primeren rok za odpravo odpovednega razloga. Rok za odpravo odpovednega razloga ne sme biti krajši od 15 dni. Za isto kršitev, ki predstavlja odpovedni razlog, opomni lastnik najemnika samo enkrat, razen če je med dvema zaporednima kršitvama preteklo več kot eno leto. 172. člen SZ-1 določa, da se z globo od 500 do 1.200 eurov kaznuje najemnik-posameznik, ki ne dopusti vstopa v stanovanje (prvi odstavek 99. člena in tretja alinea 94. člena).

Postopki prijave sprememb glede najemnika in uporabnikov stanovanj so opredeljeni s stanovanjsko zakonodajo. Število oseb v stanovanju se spremlja tudi skozi sodelovanje z upravnikom. V primeru kršitev se postopa skladno z določbami 103. člena, kjer je opredeljenih več primerov kršitev iz tega naslova. Kadar se ugotovi, to je po navadi na podlagi prijave ostalih stanovalcev, da stanovanje zasedajo tudi osebe, ki niso navedene v najemni pogodbi, se najemnika pisno opozori (103. člen SZ-1) na to kršitev. V kolikor le-ta kršitev odpravi v 15 dneh, lahko tudi na način, da poda pisno vlogo za prijavo novega uporabnika, in v kolikor je prijava novih uporabnikov skladna z zakonodajo, izdamo soglasje za sklenitve dodatka k najemni pogodbi in je s tem kršitev odpravljena. Podnajema Stanovanjski sklad RS ne dovoljuje. Prijav o oddajah v podnajem ne spremljamo v posebnih evidencah. Prav tako ne beležimo prekinitev pogodb glede na razlog prekinitve.

Postopki odpovedi in izselitve so različno dolgi in v veliki meri odvisni od tega ali najemnik in uporabniki sodelujejo s Skladom – so odzivni oziroma se ne odzivajo na pozive Sklada oziroma njegovega pooblaščenca, ali pa je celo potrebno izvesti sodno odpoved in izpraznitev stanovanja ob pomoči tretjih oseb. Izvajajo se skladno z določbami stanovanjske zakonodaje. Postopki v primeru neodzivnosti in sodne poti lahko trajajo tudi več let.

Lep pozdrav

© 2016 SSRS. Vse pravice pridržane. En